AEROKLUB LESCE

NEKAJ O LETALIŠČU

Letališče Lesce se nahaja pod vznožjem Karavank z najvišjim vrhom Stolom (2.172 m), vzdolž avtoceste E61, severno od mesta Radovljica, med naselji Lesce, Hlebce, Nova vas, Vrbnje in Radovljica, ob izvozu za Bled. Letališče je odlično izhodišče za prelete na zahod. Prav tako je eno od izhodišč za slovenski trikotnik 300 km in 500 km.

Najboljši pogoji za jadralno letenje so v zgodnji pomladi, od konca marca do sredine junija. V najboljšem delu leta za jadralno letenje so povprečna dviganja med 2,0 m/s in 3,0 m/s z bazami do 2.500 m QNH, občasno pa tudi preko 3.000 m QNH. Ob severnem vetru se pojavijo valovi, ki omogočajo doseganje večjih višin in možnost za prelete po severni strani gorske verige. Ob jugozahodnem vetru je možno jadranje na pobočjih Karavank. Običajno je začetek termičnega dneva ob 10.00, občasno pa tudi prej. Ob ugodnih vremenskih razmerah je možno odleteti prelete okrog 1.000 km ali več.

Letališče predstavlja idealno izhodišče za tradicionalne prelete slovenski trikotnik FAI 300 in 500 km, v zadnjem času pa tudi za dolge lete po gorskih grebenih na zahod, vse do Švice. Ob ugodnih vremenskih razmerah je izvedljiv tudi trikotnik FAI 750 km na zahod in sever (Lesce-Zernez-Kufstein-Lesce).

Jadralna letala

Motorna letala

Zgodovina

V času 1. svetovne vojne je avstro-ogrska in nemška armada, ko se je jeseni 1917 pripravljala 12. soška ofenziva, uredila v zahodnem delu Slovenije številna vzletišča. Tri so bila tudi na Gorenjskem: na Laborah v Kranju, na Jaršah pri Bledu in v Lescah. Letala, nameščena na teh vzletiščih, so bila torej prva letala, ki so preletavala nebo nad Gorenjsko.

Na Gorenjskem veljata kot prva amaterska graditelja letal Vinko Kristan z Zg. Otoka pri Radovljici, kije v letih 1925-1926 zgradil napravo, kije bila podobna današnjim helikopterjem, in Blejec Franc Pretnar, kije v letih 1933-1934 zgradil jadralno letalo.

Prva aerokluba na Gorenjskem sta bila Aeroklub Naša krila na Jesenicah, ustanovljen leta 1936, in dve leti pozneje Aeroklub Naša krila v Kranju. Jeseničani so v tem času izdelali več jadralnih letal in z njimi sprva poskusili leteti na terenih na Poljanah nad Jesenicami, leta 1938 pa so si uredili vzletišče v Poljčah pri Begunjah. Tudi v Kranju je iz skupine modelarjev kranjske gimnazije nastala skupina, ki seje lotila gradnje lastnega jadralnega letala, s katerim so prvič poleteli jeseni leta 1940 na Velikem hribu pri Kranju.

Z napadom Nemčije na Jugoslavijo leta 1941 so bili klubi razpuščeni, imetje razgrabljeno ali uničeno, delovanje pa je zamrlo do prvih let po končani vojni, ko so se začela prizadevanja za ustanavljanje letalskih društev, ki so bila ustanovljena na Jesenicah in v Kranju.

Takratna osrednja letalska organizacija Slovenije – Republiški odbor za športno letalstvo, ki je deloval kot ena od organizacij osrednje športne organizacije Tehnika in šport, je leta 1947 sklenil, da se poleg delujočih letalskih centrov na Blokah, Kompoljah in Ribnici ustanovi še Republiški jadralni center Lesce, katerega prvenstvena naloga je bila raziskovanje pogojev letenja v gorskem svetu, v Alpah in Karavankah. Po dveh letih je Republiški jadralni center Lesce prešel v upravljanje Aerokluba Jesenice in postal njegova letalska šola, iz katere je leta 1950 nastal Gorenjski letalski center in leta 1956 Alpski letalski center Lesce-Bled. Pobudnik ustanovitve Gorenjskega letalskega centra in Alpskega letalskega centra je bil Mirko Zlatnar, ki je okoli sebe zbral skupino zanesenjakov, ki so se odločili, da v Lescah nastane center športnega in poslovnega letalstva. Izdelani so bili načrti za gradnjo letališča, ki se je začela leta 1954. V Lescah so se snovali tudi načrt o ustanovitvi slovenskega letalskega podjetja z imenom Slovenski aerotransport (SAT). Leta 1955 je bila odprta sezonska letalska linija Beograd-Zagreb-Bled in dve leti nato Dubrovnik-Bled-Dunaj. Že leta 1953 je center kupil letalo Cessna-170, takrat poleg vladnega letala najmodernejše športno-turistično letalo v Jugoslaviji, s katerim so se začeli poslovni in turistični – panoramski poleti. Vzporedno z razvojem poslovnega dela centra je uspešno napredovala tudi letalska šola in športna dejavnost centra.

yu-4180a

Na Bledu, Jesenicah, Kranju, Radovljici in Tržiču so delovali aeroklubi, katerih osnovna dejavnost je bilo letalsko modelarstvo in organizacija ter vodenje začetniških tečajev za padalce in jadralne pilote. Najuspešnejši s teh tečajev so bili sprejeti na začetniško šolanje letenja ali skokov v Letalski šoli v Lescah.

Z dograditvijo novega letališča Ljubljana na Brniku pri Kranju, kije bil odprt decembra leta 1963, letališče Lesce-Bled ni bilo več letališče, odprto tudi za javni promet in je ostalo le športno-turistično letališče. Že dobro leto pred tem je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo slovensko letalsko podjetje Adria-Aviopromet, katerega pobudnik in prvi direktor je bil Mirko Zlatnar, ki je nekaj let pred tem nameraval v Lescah ustanoviti podobno podjetje.

Alpski letalski center Lesce-Bled, kije po letu 1956 deloval kot finančno samostojni zavod, je po letu 1963 opustil načrte o širitvi in modernizaciji letališča in se osredotočil na razvoj strokovnih in športnih letalskih dejavnosti in na povezovanje s turističnim gospodarstvom. V tem času so se zgodile pomembne spremembe na področju financiranja društvenih dejavnosti, zlasti na področju športnega letalstva, kije bilo do takrat financirano iz proračuna države, republike in lokalne skupnosti.

Obdobje sredi šestdesetih let je bilo eno najbolj kritičnih. Denarna sredstva dotacij so bila skoraj v celoti ukinjena. Uvedena in sčasoma tudi legalizirana – registrirana je bila stranska gospodarska dejavnost, katere nosilci so bili člani – letalci centra. To je bila proizvodnja materialov, ki z letalstvom niso imeli ničesar skupnega – proizvodnja izdelkov, katerih izdelava od nosilcev proizvodnje ni zahtevala posebnih znanj in izkušenj; za delo je lahko poprijel vsak, kije imel voljo, je bil marljiv in je imel delovne navade. To je bil poleg predpisanih pogojev za vključitev v letenje (zdravje in strokovno-teoretična usposobljenost) tudi eden od pomembnih dejavnikov selekcije. Takšno sofinanciranje strokovne in športne dejavnosti centra je trajalo več kot 25 let (od leta 1963 do 1991).

Center, ki je bil konstituiran kot zavod, je bil pri registrskem sodišču registriran za več dejavnosti: razvijanje športnega letalstva v vseh njegovih panogah, šolanje in urjenje letalskega kadra, organizacija športnih in letalskih propagandnih prireditev, opravljanje gospodarskih uslug z letali, pospeševanje turizma na Gorenjskem in opravljanje stranske gospodarske dejavnosti.

Letalsko-modelarske dejavnosti so se odvijale v aeroklubih, letalsko-modelarskih krožkih na osnovnih šolah Gorenjske in po letu 1962 v novoustanovljeni Letalsko-modelarski šoli v Kranju. Letalsko-modelarske dejavnosti, razen v Kranju, so v večinoma zamrle, vendar seje sredi osemdesetih let spet pokazala potreba po ustanovitvi letalsko-modelarske sekcije, tokrat pri samem Alpskem letalskem centru, ki do leta 1985 v članstvu ni imel modelarjev.

V ALC sta kot glavni strokovni in športni dejavnosti vedno veljali sekcija jadralnih pilotov in sekcija padalcev. Motorno letenje je kot najdražja panoga športnega letalstva v Lescah veljalo le kot servis jadralnim pilotom in padalcem. Poleg tega je obveljalo tudi spoznanje, daje iz finančnih razlogov nemogoče razvijati vse tri panoge na primerno visokem nivoju. ALC in njegova letalska šola sta na začetku sedemdesetih let prevzela prvo mesto tako v slovenskem kot tudi jugoslovanskem prostoru in ga obdržala vse do leta 1991, ko je razpadla nekdanja skupna država Jugoslavija.

yu-4174a